Gastronomija Pazin

Gastronomija in turizem imajo veliko skupnega, tako da je razvoj enega brez drugega skoraj nepredstavljivo. Če se vrnemo nekaj let v preteklosti, je turizem znašal ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ter ogled naravnih lepot, kot so nacionalni parki, naravni parki, in splošno krajine, ki se ve, da je lepa. Če sreče ekipe, vendar je na njegovo potovanje spremlja lep čas, mu je uspelo, da bodo imeli polno sijaj naravnih lepot, sicer pa, lahko rečemo z gotovostjo, da je v celoti užival študijo kulturne in naravne lepote. Kot je povečal življenjski standard, povečati je treba ponuditi različne vsebine v turizmu. Eden od najbolj udoben način za spoznavanje ljudi s kulturo in način življenja ljudi na določenem območju, je s hrano. Tako je poleg lepega vremena in naravne lepote na voljo v turistični industriji in gastronomije. S pomočjo različnih kulinaričnih dobrot lahko gost ali turistične seznanjeni z dobrotami, ki so doma v mestu, ki jih predstavljamo. Skozi lahko stare avtentične jedi videli, kako se življenje na tem območju, ko je izgledal kot kakšen živil uporabljajo in kakšne metode priprave hrane so znani, raznolikost rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, tako na podeželju in v mestih, celinskih in obalnih, lahko vsak obrok povedati, zgodovinsko in kulturno zgodbo.

Pazin leži v geografskem središču Istre in je sedež Istrske županije. Pomembne dejavnosti so lovski turizem, izletniški turizem in tranzitni turizem, te kmečki turizem. Med naravnimi zanimivostmi je v ospredju Pazinska jama, kamor izginja rečica Pazinčica, ki je izjemen hifrografski in geomorfolški spomenik istrskega krasa. Dno brezna je okrog 130 m globoko pod navpičnimi stenami, prvo stezo do tja pa so speljali 1877. Stari del Pazina - Kaštel - se je razvil ob kastelu, ki so ga postavili v 9. stol. na skali, 130 m nad breznom. Kastel je prvič omenjen 983 v listini cesarja Otona II. kot Castrum Pisinum v lasti poreške škofije. Je eden najbolje ohranjenih gradov v Istri. Z grbov, vzidah v fasado, je razvidno, da je imela pazinska grofija, ustanovljena v 12. stol. več gospodarjev. V jedru starega Pazina je tudi cerkev sv. Nikole, omenjena že 1266, dokončana 1441. Na zidovih in stropu so ohranjene freske neznanega slikarja iz 15. st. Frančiškanski samostan so postavili 1463 - 77; na glavnem oltarju je poliptih Girolama da Santacroce iz 1536.