Kulturni turizem Pazin

Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.

Pazin leži v geografskem središču Istre in je sedež Istrske županije. Pomembne dejavnosti so lovski turizem, izletniški turizem in tranzitni turizem, te kmečki turizem. Med naravnimi zanimivostmi je v ospredju Pazinska jama, kamor izginja rečica Pazinčica, ki je izjemen hifrografski in geomorfolški spomenik istrskega krasa. Dno brezna je okrog 130 m globoko pod navpičnimi stenami, prvo stezo do tja pa so speljali 1877. Stari del Pazina - Kaštel - se je razvil ob kastelu, ki so ga postavili v 9. stol. na skali, 130 m nad breznom. Kastel je prvič omenjen 983 v listini cesarja Otona II. kot Castrum Pisinum v lasti poreške škofije. Je eden najbolje ohranjenih gradov v Istri. Z grbov, vzidah v fasado, je razvidno, da je imela pazinska grofija, ustanovljena v 12. stol. več gospodarjev. V jedru starega Pazina je tudi cerkev sv. Nikole, omenjena že 1266, dokončana 1441. Na zidovih in stropu so ohranjene freske neznanega slikarja iz 15. st. Frančiškanski samostan so postavili 1463 - 77; na glavnem oltarju je poliptih Girolama da Santacroce iz 1536.