Gastronomija Omiš

Gastronomija in turizem imajo veliko skupnega, tako da je razvoj enega brez drugega skoraj nepredstavljivo. Če se vrnemo nekaj let v preteklosti, je turizem znašal ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ter ogled naravnih lepot, kot so nacionalni parki, naravni parki, in splošno krajine, ki se ve, da je lepa. Če sreče ekipe, vendar je na njegovo potovanje spremlja lep čas, mu je uspelo, da bodo imeli polno sijaj naravnih lepot, sicer pa, lahko rečemo z gotovostjo, da je v celoti užival študijo kulturne in naravne lepote. Kot je povečal življenjski standard, povečati je treba ponuditi različne vsebine v turizmu. Eden od najbolj udoben način za spoznavanje ljudi s kulturo in način življenja ljudi na določenem območju, je s hrano. Tako je poleg lepega vremena in naravne lepote na voljo v turistični industriji in gastronomije. S pomočjo različnih kulinaričnih dobrot lahko gost ali turistične seznanjeni z dobrotami, ki so doma v mestu, ki jih predstavljamo. Skozi lahko stare avtentične jedi videli, kako se življenje na tem območju, ko je izgledal kot kakšen živil uporabljajo in kakšne metode priprave hrane so znani, raznolikost rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, tako na podeželju in v mestih, celinskih in obalnih, lahko vsak obrok povedati, zgodovinsko in kulturno zgodbo.

Omiš je mesto in pristanišće ob lepem izlivu reke Cetine v morje, čez katerega vodi sodoben most. Stari i novi del naselja sta povsem ločena. Stari Omiš pod golimi strmimi stenami je mesto ozkin ulic z majhnimi trgi. Zahodno je kilometar dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine. Pogoje za ugoden in miren oddih nudijo v apartmajih in zasebnih sobah bližnji kraji vzdolž jugovzahodne obale. To so Stanići, Čelina, Mimice, Marušići in Pisak.
Ombočje Omiša je naseljeno od prazgodovine. Iz rimskega obdobja so ostanki naselja Oneum v vasi Borak nad Omišem. V srednjem veku je bil Omiš do 15.stoletja utrjeno mesto pod hrvaškimi vladarji in je slovel kot znano gusarsko oporišče. Pod beneško oblast je prišel sred 15. stoletja ; iz tega obdobja je razvalina trdanjave Starigrad (Fortica) na skalni polici nad mestom. V starem mestnem jedru so ohranjeni deli srednjeveškega obzidja z mestnimi vrati. Iz 16. stoletja je več baročnih stavb, med njimi cerkev sv. Duha iz 16. stoletja, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo ter frančiškanski samostan. V renesančni...