Gastronomija Cavtat

Gastronomija in turizem imajo veliko skupnega, tako da je razvoj enega brez drugega skoraj nepredstavljivo. Če se vrnemo nekaj let v preteklosti, je turizem znašal ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ter ogled naravnih lepot, kot so nacionalni parki, naravni parki, in splošno krajine, ki se ve, da je lepa. Če sreče ekipe, vendar je na njegovo potovanje spremlja lep čas, mu je uspelo, da bodo imeli polno sijaj naravnih lepot, sicer pa, lahko rečemo z gotovostjo, da je v celoti užival študijo kulturne in naravne lepote. Kot je povečal življenjski standard, povečati je treba ponuditi različne vsebine v turizmu. Eden od najbolj udoben način za spoznavanje ljudi s kulturo in način življenja ljudi na določenem območju, je s hrano. Tako je poleg lepega vremena in naravne lepote na voljo v turistični industriji in gastronomije. S pomočjo različnih kulinaričnih dobrot lahko gost ali turistične seznanjeni z dobrotami, ki so doma v mestu, ki jih predstavljamo. Skozi lahko stare avtentične jedi videli, kako se življenje na tem območju, ko je izgledal kot kakšen živil uporabljajo in kakšne metode priprave hrane so znani, raznolikost rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, tako na podeželju in v mestih, celinskih in obalnih, lahko vsak obrok povedati, zgodovinsko in kulturno zgodbo.

Cavtat je turistično središče najbolj južnega dela hrvaške jadranske obale in eno najlepših majhnih mest na vzhodni Jadranski obali. Cavtat je mesto prijetnega podnebja, bujnega rastja, slikovitih plaž, rekreacijskih in športnih naprav in zgledne kulinarike. Polotok Rat zapira severno cavtatsko pristanišče v zalivu Tiha, ki je odlično zaklonišče pred jugom, toda burji je povsem izpostavljeno. Sprahajalne poti po borovem gozdu so dolge kar 7 km. V Cavtatu so številne hiš in vilah z apartmaji in sobah.
Današnji Cavtat je naslednik grškega Epidaurusa. Mesto je bilo utrjeno z obzidjem, ki so ga ob koncu 19. stol. začeli podirati. Frančiškanska cerkev Gospa od Cavtata je gotsko-renesančna stavba s slikami starih dubrovniških mojstrov in pomembnega slikarja Vlahe Bukovca iz 19.-20. stol., samostanska klavzura je iz 1483. V baročni župnijski cerkvi sv. Nikole iz 1732 so leseni oltarij, v župnišču pa slikarska zbirka.