Kulturni turizem Cavtat

Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.

Cavtat je turistično središče najbolj južnega dela hrvaške jadranske obale in eno najlepših majhnih mest na vzhodni Jadranski obali. Cavtat je mesto prijetnega podnebja, bujnega rastja, slikovitih plaž, rekreacijskih in športnih naprav in zgledne kulinarike. Polotok Rat zapira severno cavtatsko pristanišče v zalivu Tiha, ki je odlično zaklonišče pred jugom, toda burji je povsem izpostavljeno. Sprahajalne poti po borovem gozdu so dolge kar 7 km. V Cavtatu so številne hiš in vilah z apartmaji in sobah.
Današnji Cavtat je naslednik grškega Epidaurusa. Mesto je bilo utrjeno z obzidjem, ki so ga ob koncu 19. stol. začeli podirati. Frančiškanska cerkev Gospa od Cavtata je gotsko-renesančna stavba s slikami starih dubrovniških mojstrov in pomembnega slikarja Vlahe Bukovca iz 19.-20. stol., samostanska klavzura je iz 1483. V baročni župnijski cerkvi sv. Nikole iz 1732 so leseni oltarij, v župnišču pa slikarska zbirka.