Kulturni turizem Umag

Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.

Nekaj kilometrov južneje od rta Savudrije leži zelo staro, slikovito mestece Umag. Dober sloves so si pridobila kakovostna vina iz vinogradov v okolici. Zaradi nevarnosti, ki je od prazgodovine prežala z morja, se je naselje sčasoma s polotoka razširilo proti kopnu in sicer predvsem zaradi plodnih tal, pa so se prebivalci ukvarjali zlasti z vinogradništvom. V času hitre turistične ekspanzije se je Umag razvil v znano turistično središče s številnimi hoteli in objekti za šport in rekreacijo. Umaška riviera s hoteli, apartmaji, pansioni, bungalovi in kampi sega od Savudrije do Dajle.
Središče Umaga je bilo pozidano na polotoku sredi globljega zaliva v obliki potkove ter je bilo od davnih časov zavarovao sidrišče, saj se že v rimski dobi omenja naselje Umacus. V srednjem veku je bilo mesto v posesti tržaškega škofa, pozneje pa je prešlo pod oblast Beneške republike. Staro naselje se je razvilo na polotoku ter je do današnjih dni ohranilo svojo prvotno srednjeveško urbano strukturo, za katero so značilne vijugaste, ozke ulice in slikoviti manjši trgi. Ohranjeni so tudi deli mestnega obrambenega obzidja in utrjeni stolpi iz...