Pubi Slovenija

Pubi, okrajšava za javno hišo je restavracija tipična Združenem kraljestvu in drugih državah, ki jih britanske kulture pod vplivom, ampak je specifičen za velike ponudbe piva, viskija in žganje. Pubi razlikujejo od kavarn in barov s meglenih stekla, kot bi lahko gostje uživajo v zasebnost in bolj prijetno vzdušje. Čeprav je ideja nastala lokalov v Veliki Britaniji, danes gostilne so povsod in kot taka, spreminjanje notranje opreme, odvisno od tega, kje se nahajajo. Gostje gostilne so pogosto domačini in turistično vrednost, ki jo turisti želijo vedeti, kulturo in lokalne turisti pogosto obiščejo gostilne samo zaradi tega. Zaradi pogostih lokalnih obiskovalcev, ki so lastniki gostilne uvedel številne zabavne aktivnosti in tekmovanj, kot so pikado, igralne karte, domine, šah in biljard, ki zagotavlja dober čas. Današnje gostilne so prepoznavni po odvetniških in visoki stoli in stoli, čeprav nekateri nimajo niti stolov in ne samo tabel, in se običajno ne izvaja dolgo bivanje.

Slovenija je površine 20 251 km2. Republika Slovenija graniči na sjeveru s Austrijom, sjeverno istočno s Mađarskom, istočno i južno sa Hrvatskom i zapadno s Italijom. Ljubljana je glavni grad Slovenije i nalazi se na rijeci Ljubljanici, malo prije njenog ušća u Savu.
U Sloveniji je 28 vrhova i planina viših od 2.500 m, a najviši je Triglav sa 2.864 m. Alpski svijet sastavljaju tri planinske skupine: Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe i Karavanke.
Također, u Sloveniji, posebno u njenom dinarsko-kraškom dijelu, je oko 6.500 jama od kojih je oko 20-tak uređeno za turistične obilaske. Najpoznatija je Postojnska jama ( duga 19,5 km); najbolje dostupne su Škocjanske jame koje dobile status Zaštičene svjetske baštine pod patronatom UNESCO-a.
Uz rub zapadne Panonske nizine izviru mnogi prirodni izvori i rijeke te su brojne termalne i mineralne vode. Od šesnaest izvora su uređena odmarališta i terme, a najpoznatije su Terme Čatež.
Slovenija se dijeli na regije: Dolenjska i Bela Krajina, Gorenjska, Ljubljana i okolica, Primorsko Kraska i Notarnje Kraska, Prekmurje i Štajerska.
Dolenjska i Bela Krajina su najvećim dijelom šumovita područija.