Planinarjenje Slovenija

V številnih dejavnosti, turistične ponudbe, njeno mesto v turizmu najdemo in pohodništvo. V nasprotju z ekstremnih in adrenalinskih dejavnosti, da se ljudje pogosto odločijo, ko obiščejo mesto, ne pa pohodniška aktivnost tekmovalni duh, vendar se selijo osebne meje in način življenja. Pohodništvo je pogosto dejavnost skupine, o tem, kako najbolje govorijo več različnih planinskih društev ali klubov, ki nenehno prejemajo nove člane. Obstajajo pohodništvo in šol, ki se postopoma učijo ljudje potepanje po lažjih izletov, na hudo, odvisno od izkušenj in fizične vzdržljivosti pohodnike. Da začnete vaditi planinarjenje ni treba vso opremo, vendar pa naroča in dopolnjuje postopoma, tako kot izkušnje. Pohodništvo je odličen način za spoznavanje ljudi in sklepanje novih prijateljstev v svežem gorskem zraku.

Slovenija je površine 20 251 km2. Republika Slovenija graniči na sjeveru s Austrijom, sjeverno istočno s Mađarskom, istočno i južno sa Hrvatskom i zapadno s Italijom. Ljubljana je glavni grad Slovenije i nalazi se na rijeci Ljubljanici, malo prije njenog ušća u Savu.
U Sloveniji je 28 vrhova i planina viših od 2.500 m, a najviši je Triglav sa 2.864 m. Alpski svijet sastavljaju tri planinske skupine: Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe i Karavanke.
Također, u Sloveniji, posebno u njenom dinarsko-kraškom dijelu, je oko 6.500 jama od kojih je oko 20-tak uređeno za turistične obilaske. Najpoznatija je Postojnska jama ( duga 19,5 km); najbolje dostupne su Škocjanske jame koje dobile status Zaštičene svjetske baštine pod patronatom UNESCO-a.
Uz rub zapadne Panonske nizine izviru mnogi prirodni izvori i rijeke te su brojne termalne i mineralne vode. Od šesnaest izvora su uređena odmarališta i terme, a najpoznatije su Terme Čatež.
Slovenija se dijeli na regije: Dolenjska i Bela Krajina, Gorenjska, Ljubljana i okolica, Primorsko Kraska i Notarnje Kraska, Prekmurje i Štajerska.
Dolenjska i Bela Krajina su najvećim dijelom šumovita područija.