Kulturni turizem Sveti Stefan

Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.

Na skalnatem poluotoku je nastalo majhno ribiško naselje Sveti Stefan, prvič omenjeno leta 1442. Stoletje kasneje je bil kraj središče obalnega zaledja Paštrović. Prebivalci vasice so počasi zapuščali težko ribiško življenje in se odseljevali po svetu.

Ob koncu druge svetovne vojne je bila že povsem prazna. Po zaslugi nekaj črnogorskih slikarjev so naselje začeli preurejati v hotel. Stare kamene hiše so postale razkošne vile in apartmaji. Leta 1960 je Sveti Steafan tako postal svetovno znano mesto vil in apartmajev najvišjih kategorij. Njegovi gosti so bili tudi državniki, visoki politiki, vrhunski športniki in filmske zvezde.

Ugodno podnebje in lepe peščane plaže so še povzdignile sloves ekskluzivnega letovišča.

V hribovitem svetu nad Svetim Stefanom sta dva znamenita samostana. Višje na planoti je samostan Duljevo, nad glavno cesto pa samostan Praskvica.