Kulturni turizem Otok Mljet

Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.

U južnodalmatinskoj otočnoj skupini, paralelno s istočnom polovicom poluotoka Pelješca pruža se najjužniji i najistočniji od naših većih otoka - otok Mljet.

Mljet je dug 37 km dok njegova prosječna širina iznosi 3km. Najstariji povijesni izvori u kojima se spominje otok Mljet, i to pod nazivom Melita (Melite), vezani su uz grčku povijest. Kod raznih se autora naime, s početka IV.st. prije Krista spominje ime Mljeta. Čak je se i Homerova priča o Odiseju, mitskom kralju Itake veže za Mljet. Priča kaže da je nakon brodoloma Odisej doplivao do otoka na kojem se sklonio u spilju gdje ga je potom zarobila nimfa Kalipso. Mnogi smatraju da je taj otok bio upravo otok Mljet. Nakon Grka, Mljet dobiva i svoje prve stalne stanovnike Ilire, koji dolaze s Pelješca i iz doline Neretve. Iz tog razdoblje sačuvano je mnoštvo kulturno-povijesnih spomenika (grbovi, utvrde, tvrđave) dok su iz rimskog doba sačuvane amfore koje su pronađene na mnogim potopljenim brodovima u Mljetskom arhipelagu.

Mljet je bogat šumama pa i ne čudi stoga naziv zeleni otok. Njegove šume, bogata fauna, bistro i...