Kulturni turizem Omiš

Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.

Omiš je mesto in pristanišće ob lepem izlivu reke Cetine v morje, čez katerega vodi sodoben most. Stari i novi del naselja sta povsem ločena. Stari Omiš pod golimi strmimi stenami je mesto ozkin ulic z majhnimi trgi. Zahodno je kilometar dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine. Pogoje za ugoden in miren oddih nudijo v apartmajih in zasebnih sobah bližnji kraji vzdolž jugovzahodne obale. To so Stanići, Čelina, Mimice, Marušići in Pisak.
Ombočje Omiša je naseljeno od prazgodovine. Iz rimskega obdobja so ostanki naselja Oneum v vasi Borak nad Omišem. V srednjem veku je bil Omiš do 15.stoletja utrjeno mesto pod hrvaškimi vladarji in je slovel kot znano gusarsko oporišče. Pod beneško oblast je prišel sred 15. stoletja ; iz tega obdobja je razvalina trdanjave Starigrad (Fortica) na skalni polici nad mestom. V starem mestnem jedru so ohranjeni deli srednjeveškega obzidja z mestnimi vrati. Iz 16. stoletja je več baročnih stavb, med njimi cerkev sv. Duha iz 16. stoletja, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo ter frančiškanski samostan. V renesančni...