Kulturni turizem Otok Čiovo
Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.
Na samo 30-ak km cestovne udaljenosti od grada Splita i 2 km od centra grada Trogira smjestio se otočić Čiovo. Čiovo je povezan s kopnom preko dva mosta. Svojim položajem Čiovo zatvara Kaštelanski zaljev.
Na ukupnoj površini otoka od 28,8 km² smjestilo se nekoliko naselja: Okrug Donji, Okrug Gornji, Arbanija, Slatine, Žedno, Čiovo.
Kamenjar prevladava na otoku pa nije čudno da se ovdje nalazi i nekoliko špilja od kojih su najpoznatije Bilosaj i Aničina jama. Na manjim plodnim površinama uspijevaju bademi, smokve, agrumi, vinova loza te masline.
Šljunčane i pješčane plaže rasprostranjene su u zaljevu Sladun na zapadnoj strani otoka. Uz jugozapadnu stranu otoka smjestili su se otočići Sveta Fumija, Kraljevac, Galerija, a njihove su obale pogodne za podvodni ribolov.
Otok Čiovo bio je naseljen već u rimsko doba dok je u srednjem vijeku na tom području postojao niz manjih sela.
Čiovo je puno kršćanskih povijesnih spomenika: srednjovjekovna crkva Sv.Mavra u Žednom, predromanička crkva Gospe pokraj mora u Čiovu, predromanička crkva Sv. Petra u uvalu Supetar kod naselja Slatina...U XV. stoljeću, pred naletima Turaka, bježe izbjeglice te se tako stanovništvo...