Kulturni turizem Krapinske Toplice
Kulturni turizem je opredeljena kot potovalne osebami zunaj stalnega prebivališča z namenom iskanju novih doživetij in izkušenj, ki izpolnjujejo njihove kulturne potrebe. Kulturni turizem vključuje tudi pred kratkim obiske kulturnih in zgodovinskih spomenikov v daljni in nedavni zgodovini turističnih destinacij, muzejih in galerijah, cerkvah, glasbenih in gledaliških prireditev in predstav, glasbenih in, in obiske koncertov pop kulture. Da se šteje, da je kulturni turizem motivirano učenje o kulturne dediščine, umetnosti in kulture življenja in dela v državi obiskano turistično območje. Značilnosti povpraševanja za to vrsto kulture, označen s tem, da gre za širok spekter turistom zajemajo različne starostne skupine in izobraževanja, vendar z navedbo, da je interes za kulturo povečuje s starostjo. Kulturni turizem je mlajša veja turizma, ki izhaja iz potreb vseh izobraženih turistov in njihove potrebe delati na sebi, učenje in zabavo z uvedbo zgodovino in tradicijo, in je spodbudila ustvarjalne kulturne dejavnosti, povezane z dejavnostmi, ki so se ohranili iz preteklosti, kot so učenje tradicionalnih veščin skozi kulturno turističnega proizvoda z vero, gostinstvo in turizem literature ali sodobno umetniško produkcijo.
Krapinske Toplice, čuveno termalno lječilište i idiličan kutak Hrvatskog Zagorja, smještene su među pitomim zagorskim bregima.
Mjesto je poznato po prirodnoj ljekovitoj vodi od davnina i tu je sredinom prošlog stoljeća izgrađeno poznato termalno lječilište.
Samo mjesto je u kotlini otvoreno prema jugu, na nadmorskoj visini od 164 m.
Četiri izvora hipertermalne vode, temperature do 39 do 41 st.C, a kemijski sastav vode bogat je magnezijem i kalcijem, a karbonat joj daje samo njoj svojstvena obilježja.
O ljekovitosti vode Krapinskih toplica govorili su još stari Rimljani nazvavši je »Aqua viva« - voda života.
Lječilište se počelo izgrađivati i prihvaćati prve zdravstvene turiste 1772. (kupelj Dubrava), a 1808. izgrađuje se i kupelj Rukavina. Kupnjom cijeloga kompleksa Jakob Badel 1862. počinje graditi kupelji Jakobovu, Marijinu i Pučku te hotel, restauraciju, lječilišnu zgradu te uređuje okoliš. Nastavak gradnje u sklopu toplica nastavlja se tek 1956., kada se osniva bolnički odjel za reumatske bolesti i ortopedsku rehabilitaciju.
Voda i ljekovito blato koriste se za liječenje reume, gihta, išijasa, muskulatornih tegoba, kroničnih upala, bolesti srca, živaca, postinfarktnih i postoperativnih zahvata...